Pasti prekomerne rabe telefonov in računalnikov

V današnjem digitalnem svetu so računalniki in telefoni postali nepogrešljivi del našega vsakdana. Uporabljamo jih za komunikacijo, delo, učenje in zabavo, vendar pa njihova prekomerna raba lahko prinese številne negativne posledice, ki vplivajo na naše fizično in psihično zdravje ter družbene interakcije. Zavedanje o pasteh, ki jih prinaša pretirana uporaba teh naprav, je ključno za zaščito našega zdravja in dobrega počutja.

Prekomerna uporaba tehnologije ima različne vplive na zdravje, predvsem na duševno počutje in kognitivne funkcije. Raziskave so pokazale, da lahko pretirano uporabo pametnih telefonov in družbenih omrežij spremljajo povečana anksioznost, depresija, občutek osamljenosti in motnje spanja. Nenehna prisotnost teh naprav spodbuja kompulzivno uporabo, povečuje stres in vodi do motenj pozornosti. Otroci in mladostniki so posebej ranljivi, saj njihove možgane uporaba digitalnih medijev spodbuja k tvorbi neuravnoteženih vzorcev stimulacije, kar lahko zavira kreativnost in domišljijo. Tudi spanje je pogosto moteno zaradi izpostavljenosti modri svetlobi ekranov, kar zmanjšuje sproščanje melatonina in onemogoča optimalno shranjevanje informacij iz dneva.

Družbena omrežja pogosto vodijo do primerjanja z drugimi, kar lahko oslabi samopodobo in vodi do občutkov nezadostnosti. Hkrati algoritmi teh platform podaljšujejo čas uporabe, kar povečuje zasvojenost in psihološko odvisnost.

Negativne vplive prevelike uporabe tehnologije načeloma lahko razdelimo na tri glavne vrste, in sicer:

1. Fizične posledice

Dolgotrajna uporaba računalnikov in telefonov lahko negativno vpliva na naše telo. Nekateri pogosti problemi vključujejo:

• Napetostne bolečine in poškodbe: Dolgotrajno sedenje pred računalnikom ali neustrezna drža lahko povzroči bolečine v vratu, ramenih in hrbtu. Ponavljajoči se gibi prstov pri tipkanju lahko privedejo do sindroma karpalnega kanala. Sedenje brez ustrezne podpore lahko povzroči “tehnološki vrat”, kar dolgoročno vpliva na hrbtenico.
• Težave z očmi: Sindrom računalniškega vida (ang. Computer vision syndrome – CVS) je pogost pri uporabnikih zaslonov. Ta stanje vključuje suhost oči, glavobole, zamegljen vid in rdečico. Pomanjkanje mežikanja med uporabo naprav lahko močno obremeni oči, medtem ko pomanjkanje časa na prostem povečuje tveganje za kratkovidnost pri otrocih. Priporoča se pravilo 20-20-20: vsakih 20 minut si vzemite 20 sekund, da pogledate nekaj oddaljenega 20 metrov stran.
• Slaba drža: Neustrezna drža pri uporabi telefonov in računalnikov vodi v trajne težave s hrbtenico, saj pogosto gledamo navzdol ali sedimo neudobno. To povečuje tveganje za kronične bolečine in poškodbe.

Poleg tega dolgotrajno sedenje povečuje tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen in debelost.

Ukrepi, s katerimi lahko omilimo posledice:

• Redno izvajajte raztezne vaje za vrat, ramena in hrbet.
• Vključite stoječe ali nastavljive mize, da zmanjšate dolgotrajno sedenje.
• Uporabljajte ergonomsko oblikovane stole, tipkovnice in zaslone.

2. Psihološki vplivi

Tehnologija, predvsem pametni telefoni in računalniki, lahko vpliva tudi na naše duševno zdravje. Eden od glavnih dejavnikov je zasvojenost, saj so aplikacije in igre zasnovane tako, da izkoriščajo naše naravne psihološke nagnjenosti. To ustvarja cikel nagrajevanja in zasvojenosti, ki lahko vodi v anksioznost, depresijo in osamljenost. Pogosto preverjanje obvestil ali interakcije na družbenih omrežjih povečuje občutke negotovosti in stresa.

Poleg tega nenehno izpostavljanje družbenim omrežjem pogosto vodi v primerjanje z drugimi, kar vpliva na našo samopodobo. Uporabniki, še posebej mladi, poročajo o občutkih tesnobe in depresije, saj so izpostavljeni nerealnim pričakovanjem, ki jih ustvarjajo popolne slike in objave na teh omrežjih.

Ena izmed pomembnih posledic prekomerne uporabe tehnologije je tudi vpliv na spanec. Modra svetloba, ki jo oddajajo zasloni, moti naš naravni cikel spanja. To povzroča težave z zaspanostjo, zmanjšano kakovostjo spanja in povečuje utrujenost, kar lahko vodi do povečane razdražljivosti in zmanjšane koncentracije.

Preventivni ukrepi:

• Zmanjšajte uporabo zaslonov vsaj eno uro pred spanjem in aktivirajte filtre za modro svetlobo.
• Razvijte zavestne navade pri uporabi družbenih omrežij, kot je spremljanje časa uporabe ali sledenje profilom, ki spodbujajo pozitivno samopodobo.

3. Družbeni vplivi

Pretirana raba tehnologije vpliva tudi na naše medosebne odnose. Ena izmed posledic je zmanjšana kakovost osebnih pogovorov. Namesto globokih in pristnih pogovorov z družino in prijatelji se vse pogosteje zatekamo k kratkim sporočilom in ”emotikonom”, kar zmanjša možnost za izmenjavo čustev in misli v osebnem stiku.

Poleg tega lahko prekomerna uporaba naprav povzroči odtujevanje. Namesto da bi preživljali kakovosten čas z najbližjimi, mnogi raje posežejo po telefonih in drugih napravah. To lahko privede do občutkov osamljenosti in izolacije, še posebej pri starejših uporabnikih tehnologije.

Predlogi za izboljšanje:

• Vpeljite “čas brez tehnologije”, zlasti pri obrokih ali v družinskem krogu.
• Spodbujajte skupinske aktivnosti brez uporabe naprav, kot so igre, sprehodi ali šport.
• Uporabljajte tehnologijo z namenom poglabljanja odnosov, na primer z video klici z oddaljenimi sorodniki.

Kako se najbolje zaščititi pred posledicami?

Za zmanjšanje negativnih vplivov prekomerne uporabe tehnologije je priporočljivo:

1. Postaviti omejitve: Omejite čas, ki ga preživite za zaslonom, in vzpostavite uravnotežen urnik, ki vključuje tudi čas za druge aktivnosti.
2. Redni odmori: Med dolgotrajno uporabo računalnikov ali telefonov si vsakih 20 minut vzemite kratek odmor in poglejte stran od zaslona.
3. Pravilna ergonomija: Poskrbite za ustrezno držo pri sedenju in uporabo ergonomskih pohištvenih rešitev.
4. Digitalni detox: Občasno preživite dan brez elektronskih naprav in se osredotočite na aktivnosti brez zaslona, kot so sprehodi ali branje.
5. Bodite zgled: Posebej pomembno je, da starši otrokom pokažejo zdrave navade pri uporabi tehnologije, saj jih lahko zgled staršev bistveno vpliva.

Računalniki in telefoni so pomembna orodja, vendar je ključnega pomena, da jih uporabljamo odgovorno. Prekomerna raba teh naprav lahko privede do številnih fizičnih, psiholoških in družbenih težav, vendar s preprostimi ukrepi, kot so postavitev omejitev in redni odmori, lahko zmanjšamo tveganja. Zavedanje o pasteh tehnologije in sprejemanje ukrepov za njeno uravnoteženo uporabo sta ključna za naše zdravje in dobro počutje.

Avtorica prispevka: Lea Bogosavljević

O nas:

Zavod Rhea se posveča izboljšanju dostopa do storitev in povečanju ozaveščenosti o digitalni pismenosti, zlasti pri ranljivih skupinah. S spodbujanjem digitalne pismenosti ljudem omogočamo boljšo uporabo digitalnih orodij in izboljšamo kakovost življenja. Prav tako se trudimo povečati dostopnost odprtokodne in pregledne programske opreme za trenutne in potencialne uporabnike. Več o nas in naših programih lahko izveste na https://www.rhea.si/.

Viri:

Arshad, U., Farhat‐ul‐Ain, Gauntlett, J., Husain, N., Chaudhry, N., & Taylor, P. J. (2019). A Systematic Review of the Evidence Supporting Mobile‐ and Internet‐Based Psychological Interventions For Self‐Harm. Suicide and Life-Threatening Behavior. doi:10.1111/sltb.1258

Columbia University Department of Psychiatry. (n. d.). Smartphones, Social Media, and Their Impact on Mental Health. https://www.columbiapsychiatry.org/research/research-areas/child-and-adolescent-psychiatry/sultan-lab-mental-health-informatics/research-areas/smartphones-social-media-and-their-impact-mental-health

Hartl, K. (15. 2. 2021). Five Mental And Physical Symptoms Of Too Much Screen Time. https://www.drkarahartl.com/five-mental-and-physical-symptoms-of-too-much-screen-time/

Lopez-Fernandez, O., & Kuss, D. J. (2020). Preventing Harmful Internet Use-Related Addiction Problems in Europe: A Literature Review and Policy Options. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(11), 3797. https://doi.org/10.3390/ijerph17113797

Optika Poljšak. (15. 2. 2022). Poznate pravilo 20/20/20? https://optika-poljsak.si/poznate-pravilo-20-20-20/

Ruder Bradley, D. (19. 6. 2019). Screen Time and the Brain. Harvard Medical School. https://hms.harvard.edu/news/screen-time-brain