Pomen protokola HTTPS pri spletni varnosti

V današnjem digitalnem svetu, kjer se večina interakcij in transakcij odvija prek svetovnega spleta, je varnost na spletu postala ključnega pomena. Protokol HTTPS (Hypertext Transfer Protocol Secure) igra ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti med komunikacijo med spletnim brskalnikom in spletnim strežnikom. Ta članek se osredotoča na pomen HTTPS pri zaščiti uporabnikov in njihovih podatkov na spletu.

Osnove protokola HTTPS

HTTPS (Hypertext transfer protocol secure) je varna različica protokola HTTP, ki je glavni protokol za pošiljanje podatkov med spletnim brskalnikom in spletnim mestom. HTTPS je šifriran, da se poveča varnost prenosa podatkov. To je še posebej pomembno, kadar uporabniki prenašajo občutljive podatke, na primer s prijavo v bančni račun, e-poštno storitev ali ponudnika zdravstvenega zavarovanja.

Vse spletne strani, zlasti tiste, ki zahtevajo prijavne podatke, bi morale uporabljati HTTPS. V sodobnih spletnih brskalnikih, kot npr. Mozilla Firefox, so spletne strani, ki ne uporabljajo protokola HTTPS, označene drugače kot tiste, ki ga uporabljajo. V vrstici URL poiščite ključavnico, ki pomeni, da je spletna stran varna. Spletni brskalniki jemljejo HTTPS resno, saj označujejo vse spletne strani, ki ne uporabljajo HTTPS, kot nezaščitene.  Mozilla Firefox prav tako pri vnašanju gesel ali podatkov v polje vnosa opozori, če je polje v nezaščitenem delu spletne strani.

V osnovi imata protokola HTTP in HTTPS enak namen – prenašati podatke prek interneta. Strežniki shranjujejo spletne strani, ki se posredujejo v računalnik odjemalca, ko do njih dostopa uporabnik. Ta komunikacija med strežniki in odjemalci ustvarja omrežje, znano kot svetovni splet (www – world wide web).  HTTP pridobiva zahtevane informacije iz spletnih strežnikov, vendar je njegova slabost ta, da nima varnostne plasti. Je le sistem za dostavo, zato so vse informacije ranljive in odprte za vsakogar, ki lahko do njih dostopa. Varnost, ki jo zagotavlja HTTPS, je bistvenega pomena za spletna mesta, ki pošiljajo občutljive podatke, kot so podatki o kreditnih karticah ali naslovi za izdajanje računov.

URL oz. spletni naslov HTTPS se začne s https:// namesto s http://. Večina spletnih brskalnikov pokaže, da je spletno mesto varno, tako da v naslovni vrstici brskalnika levo od naslova URL prikaže simbol zaprte ključavnice. V nekaterih brskalnikih lahko uporabniki s klikom na ikono ključavnice preverijo, ali digitalno potrdilo spletnega mesta s podporo HTTPS vsebuje identifikacijske podatke o lastniku spletnega mesta, na primer njegovo ime ali ime podjetja.

Kako deluje HTTPS?

HTTPS uporablja šifrirni protokol za šifriranje komunikacij. Protokol se imenuje Transport Layer Security (TLS), čeprav je bil prej znan kot Secure Sockets Layer (SSL). Ta protokol varuje komunikacije z uporabo tako imenovane infrastrukture asimetričnih javnih ključev. Ta vrsta varnostnega sistema uporablja dva različna ključa za šifriranje komunikacij med dvema strankama:

Zasebni ključ – ta ključ nadzoruje lastnik spletnega mesta in je, kot je bralec morda domneval, zasebni. Ta ključ se nahaja v spletnem strežniku in se uporablja za dešifriranje informacij, šifriranih z javnim ključem.

Javni ključ – ta ključ je na voljo vsem, ki želijo varno komunicirati s strežnikom. Informacije, ki so šifrirane z javnim ključem, je mogoče dešifrirati samo z zasebnim ključem.

Torej, če predpostavimo, da kupec obišče spletno mesto e-trgovine trgovca na drobno, da bi kupil izdelek. Ko je stranka pripravljena oddati naročilo, je preusmerjena na stran za naročilo izdelka. Naslov URL te strani se začne s https:// in ne s http://. Za oddajo naročila mora stranka vnesti nekatere osebne podatke (npr. ime in naslov za dostavo) ter finančne podatke (npr. številko kreditne kartice). HTTPS te podatke šifrira, da jih nepooblaščena oseba, na primer heker ali kibernetski kriminalec, ne bi mogla ogroziti ali ukrasti. Naročilo nato prispe v strežnik, kjer se obdela. Ko je naročilo uspešno oddano, uporabnik od strežnika prejme potrditev, ki prav tako potuje v šifrirani obliki in se prikaže v spletnem brskalniku. To potrdilo dešifrira podvrsta HTTPS v brskalniku.

Zakaj je HTTPS pomemben? Kaj se zgodi, če spletno mesto nima HTTPS?

HTTPS preprečuje, da bi se podatki spletnih mest prenašali na način, ki bi ga zlahka videli vsi, ki vohunijo v omrežju. Ko se informacije pošiljajo prek običajnega protokola HTTP, so razdeljene v podatkovne pakete, ki jih je mogoče z brezplačno programsko opremo zlahka “preluknjati”. Zaradi tega je komunikacija prek nezavarovanega medija, kot je javni brezžični internet, zelo ranljiva za prestrezanje. Vse komunikacije, ki potekajo prek protokola HTTP, potekajo v navadnem besedilu, zato so zelo dostopne vsakomur, ki ima ustrezna orodja, in ranljive za napade na poti.

Pri protokolu HTTPS je promet šifriran tako, da bodo paketi, tudi če bodo prestreljeni ali kako drugače prestreženi, prikazani kot nerazumni znaki.  Na spletnih mestih brez protokola HTTPS lahko tretje osebe brez odobritve lastnika spletnega mesta spremenijo vsebino na spletni strani.

Prednosti protokola HTTPS

HTTPS ima v primerjavi s povezavami HTTP številne prednosti:

• Zaščita podatkov in uporabnikov. HTTPS preprečuje prisluškovanje med spletnimi brskalniki in spletnimi strežniki ter vzpostavlja varne komunikacije. Tako varuje zasebnost uporabnika in ščiti občutljive podatke pred hekerji. To je ključnega pomena pri transakcijah, ki vključujejo osebne ali finančne podatke.
• Izboljšana uporabniška izkušnja. Ko stranke vedo, da je spletno mesto pristno in da varuje njihove podatke, to vzbuja samozavest in zaupanje. Poleg tega protokol HTTPS poveča hitrost prenosa podatkov, saj zmanjša njihovo velikost.
• Optimizacija za iskalnike (SEO). Spletne strani HTTPS so običajno višje uvrščene na straneh z rezultati iskalnikov, kar je pomembna prednost za organizacije, ki želijo s SEO povečati svojo digitalno prisotnost.

Ali so povezave HTTPS izpostavljene napadom?

Čeprav je HTTPS varnejši od HTTP, pa nobena od teh povezav ni varna pred kibernetskimi napadi. Povezave HTTPS so lahko ranljive za naslednje zlonamerne dejavnosti:

• kriptoanaliza ali šibkost protokola. Udeleženci groženj lahko uporabijo kriptoanalizo ali izkoristijo morebitne slabosti, da ogrozijo povezavo HTTPS.
• Napadi na odjemalčev računalnik. Napadalci lahko v odjemalčev računalnik ali shrambo zaupanja brskalnika namestijo zlonamerno korensko potrdilo in s tem ogrozijo povezavo HTTPS.
• Manipuliranje z organom za izdajo potrdil. Napadalci lahko manipulirajo z organom za izdajo potrdil ali ga kompromitirajo in tako pridobijo lažno potrdilo, ki mu glavni brskalniki pomotoma zaupajo.

Kako lahko spletno mesto začne uporabljati HTTPS?

Prvi korak je nakup certifikata SSL za spletno mesto. Pogosto je certifikat najlažje kupiti pri spletnem gostitelju. Če ne ponuja lastnega SSL, sta na spletu med uglednimi izdajatelji certifikatov največkrat omenjena DigiCert in GeoTrust.

Brezplačna potrdila SSL

Brezplačni certifikati so velik korak naprej v prizadevanjih za večjo varnost spleta. Let’s Encrypt je odličen primer. Let’s Encrypt je brezplačen, avtomatiziran in odprt izdajatelj potrdil, ki deluje v javno korist. Gre za storitev, ki jo zagotavlja skupina Internet Security Research Group (ISRG).

Zaključek

V času, ko se digitalna varnost izkazuje za vedno pomembnejšo, postaja protokol HTTPS ključen gradnik zaščite tako uporabnikov kot tudi spletnih strani. S sposobnostjo šifriranja podatkov, preverjanjem identitete ter vzpostavitvijo zaupanja med uporabniki in spletnimi storitvami, HTTPS predstavlja nepogrešljivo orodje za vsako spletno mesto. Poleg povečane varnosti ima prehod na HTTPS tudi pozitiven vpliv na uporabniško izkušnjo in poslovni uspeh. Spletne strani, ki aktivno skrbijo za varnost svojih obiskovalcev, ne le pridobivajo zaupanje, temveč lahko uživajo tudi prednosti boljše uvrstitve v iskalnikih, kar prispeva k privabljanju večjega občinstva. V tem kontekstu je prehod na HTTPS več kot le naložba v varnost – je ključni korak za ohranjanje konkurenčnosti in ustvarjanje trajnega zaupanja z uporabniki. Zagotavljanje zasebnosti, preprečevanje spletnih napadov ter ustvarjanje varnega okolja za interakcije so osrednji cilji, doseženi z implementacijo HTTPS. Le s skupnimi prizadevanji za izboljšanje spletnega varstva lahko oblikujemo digitalno okolje, ki je varno, zanesljivo in prijetno za vse uporabnike.

Avtorica prispevka: Lea Bogosavljević

O nas

Zavod Rhea se posveča izboljšanju dostopa do storitev in povečanju ozaveščenosti o digitalni pismenosti, zlasti pri ranljivih skupinah. S spodbujanjem digitalne pismenosti ljudem omogočamo boljšo uporabo digitalnih orodij in izboljšamo kakovost življenja. Prav tako se trudimo povečati dostopnost odprtokodne in pregledne programske opreme za trenutne in potencialne uporabnike. Več o nas in naših programih lahko izveste na https://www.rhea.si/.

Viri

Awati Rahul (n. d.). Hypertext Transfer Protocol Secure (HTTPS). Pridobljeno na https://www.techtarget.com/searchsoftwarequality/definition/HTTPS

CloudFlare. (n. d.). What is HTTPS? Pridobljeno na https://www.cloudflare.com/learning/ssl/what-is-https/

Fortinet. (n. d.). What Is HyperText Transfer Protocol Secure (HTTPS)? Pridobljeno na https://www.fortinet.com/resources/cyberglossary/what-is-https

Let’s Encrypt. (n. d.). About Let’s Encrypt. Pridobljeno na https://letsencrypt.org/about/

Naslovna fotografija: Cottonbro studio: https://www.pexels.com/photo/google-browser-on-laptop-6986455/