Internet je postal nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, saj ponuja številne možnosti za učenje, zabavo in komunikacijo. Vendar pa internet predstavlja tudi nevarnosti, zlasti za otroke, ki so zaradi svoje naivnosti in pomanjkanja izkušenj posebej ranljiva skupina. V tem članku bomo raziskali glavne nevarnosti, s katerimi se otroci lahko srečajo na internetu, in predstavili nasvete za zagotavljanje njihove varnosti.
Glavne nevarnosti na internetu
1. Neprimerna vsebina
Otroci lahko nenamerno naletijo na vsebine, ki niso primerne za njihovo starost, kot so nasilje, pornografija ali sovražni govor. Takšne vsebine lahko negativno vplivajo na njihov razvoj in dojemanje sveta.
2. Nova zasvojenost – zasvojenost s sodobnimi tehnologijami
Računalnik, internet, mobilni telefon in druge nove tehnologije so sestavni del življenja otrok in najstnikov. Mladostniki za igranje računalniških iger, klepetanje prek spleta in komuniciranje prek mobilnega telefona porabijo vse več časa, nekateri pa z uporabo sodobnih tehnologij tudi pretiravajo. Znamenja zasvojenosti so podobna kot pri drugih vrstah zasvojenosti in vključujejo pretirano ukvarjanje s tehnologijo ter negativne zdravstvene in psihosocialne posledice. Če otrok kaže močne znake zasvojenosti, razmislite o posvetovanju s strokovnjakom (psihiatrom, psihoterapevtom, šolsko svetovalno službo).
3. Spletno nadlegovanje (cyberbullying)
Spletno nadlegovanje je ena izmed najpogostejših nevarnosti na internetu. Otroci so lahko žrtve žaljivih komentarjev, groženj ali izključitev iz spletnih skupnosti, kar lahko povzroči resne psihološke posledice. Spletno nadlegovanje vključuje dejanja, kot so pošiljanje žaljivih sporočil, obrekovanje, objavljanje neprimernih fotografij ali kraja spletnih gesel in identitete
4. Stik z neznanci
Na spletu se otroci lahko povežejo z neznanci, ki se lažno predstavljajo in imajo lahko zlonamerne namene, kot so izkoriščanje ali pridobivanje osebnih podatkov. Srečanja z ljudmi, ki jih otroci spoznajo na internetu, so tvegana, zato naj se o tem vedno pogovorijo z odraslimi.
5. Kraja osebnih podatkov
Otroci pogosto ne razumejo pomena varovanja osebnih podatkov in jih lahko nehote delijo z neznanci ali na javnih spletnih mestih. To lahko vodi do kraje identitete ali drugih oblik zlorab.
6. Nelegalna uporaba vsebin (piratstvo)
Prenos nelegalnih kopij računalniških programov, filmov, glasbe ali drugih multimedijskih vsebin je nezakonit in lahko privede do kazenskega pregona. Otroke poučite o spoštovanju avtorskih pravic in zakonitosti uporabe vsebin na spletu.
Mladi doživljajo več različnih oblik nasilja
Med oblikami spletnega nadlegovanja, ki jih mladi doživljajo najpogosteje, so širjenje neresničnih govoric o njih (41 % v OŠ in 38 % v SŠ), prejemanje sporočil z neprimerno vsebino, na primer spolne narave (35 % v OŠ in 39 % v SŠ), prejemanje žaljivih, nesramnih komentarjev o njihovem videzu (31 % v OŠ in 25 % v SŠ), ustvarjanje in razpošiljanje njihovih posnetkov brez dovoljenja (26 % v OŠ in 24 % v SŠ) ter grožnje (25 % v OŠ in 20 % v SŠ).
Bistvena razlika med fanti in dekleti v doživljanju spletnega nasilja
Raziskava Safe.si za leto 2024 je pokazala, da so dekleta pogosteje izpostavljena različnim oblikam spletnega nasilja kot fantje. Poleg tega dekleta pogosto navajajo, da jih takšno vedenje močneje prizadene, medtem ko fantje pogosteje poročajo, da jih to ne gane ali celo zabava. Na primer, osnovnošolke, ki so bile tarče spletnega nasilja, so v raziskavi povedale, da so občutile stres (42 %), jezo (37 %), skrb (35 %), brezbrižnost (28 %), strah in razburjenje (okoli 25 %). Približno 20 % deklet je zaradi nasilja imelo težave s spanjem ali se počutilo osramočeno in nemočno, pri 14 % pa so se pojavile tudi težave v šoli, kot so težave z učenjem ali strah pred obiskovanjem pouka. Skoraj 8 % deklet je zaradi nasilja občutilo tudi fizične in zdravstvene težave.
Fantje so ob spletnem nasilju veliko pogosteje navajali, da jim je bilo vseeno (50 %), ali da so situacijo dojemali kot zabavno (31 %). Manj kot četrtina fantov (25 %) je ob tem čutila jezo, 18 % jih je bilo pod stresom, približno 20 % pa jih je občutilo zaskrbljenost in razburjenje. Prestrašenost in težave s spanjem so poročali redkeje kot dekleta, kar kaže na bistvene razlike v čustvenem odzivanju na spletno nasilje med spoloma.
Nasveti za zagotavljanje varnosti otrok na internetu
1. Postavite jasna pravila uporabe interneta
Skupaj z otroki določite pravila uporabe interneta za vse družinske člane. Med ta pravila lahko spadajo časovne omejitve uporabe spleta, mobilnih in elektronskih naprav, družbenih omrežij ter računalniških igric. Pri tem bodite otroku zgled z lastnim vedenjem.
2. Izobraževanje o dobrih in slabih straneh interneta
Seznanite otroke z dobrimi in slabimi lastnostmi interneta. Spodbujajte jih, da ga uporabljajo za izobraževanje, zabavo, šolanje in sprostitev. Hkrati jih opozorite, da vse informacije, ki jih najdejo na spletu, niso zanesljive ali pravilne. Naučite jih kritičnega razmišljanja o vsebinah, ki jih najdejo.
3. Postavitev računalnika v skupni prostor
Računalnik postavite v dnevni prostor in nikakor ne v otroško sobo. Tako boste lažje nadzorovali, kaj otroci počnejo na spletu.
4. Redni pogovori z otroki
Z otroki se pogovarjajte o tem, kaj počnejo na spletu, katere spletne strani obiskujejo in na katerih družbenih omrežjih so prisotni njihovi sošolci. Spodbujajte jih, da svoje izkušnje z interneta delijo z vami. Uživajte na internetu skupaj z njimi. Obenem pa jih naučite, naj zaupajo svojim občutkom. Če jim je zaradi česarkoli na internetu nerodno, naj vam o tem povedo.
5. Pojasnilo o deljenju osebnih podatkov
Otrokom razložite, naj na spletu zaupajo svojim občutkom. Povejte jim, da osebnih podatkov, kot so naslov, telefonska številka, šola, ki jo obiskujejo, in podobno, ne smejo deliti z neznanci. Pomagajte jim izbrati primeren vzdevek oz. uporabniško ime, ki ne razkriva osebnih podatkov.
6. Uporaba zaščitnih ukrepov na računalniku
Na računalnik namestite protivirusne programe in požarni zid. Razložite otrokom pomen teh orodij in kako pomagajo zaščititi njihove podatke. Če tega ne zmorete sami, poiščite pomoč.
7. Spletni bonton
Otrokom pojasnite, da na internetu veljajo podobna pravila obnašanja kot v resničnem svetu. Spodbujajte jih k spoštovanju drugih uporabnikov in izogibanju širjenja nestrpnosti ali sovražnega govora. Učite jih, da je razlika med tem, kaj je prav in kaj ne, na internetu enaka kot v resničnem življenju. Spoznajo naj spletni bonton.
8. Preprečevanje srečanj z neznanci
Strogo prepovejte otrokom, da bi se kadarkoli sami sestajali s prijatelji z interneta. Pojasnite jim, da internetni prijatelji morda niso to, za kar se izdajajo. Srečanje dovolite na varnem in javnem kraju, pod pogojem, da ga nanj spremljate vi ali kakšna druga odrasla oseba, ki ji zaupate.
9. Kritičnost do informacij na spletu
Otroke učite, da ni vse, kar preberejo ali vidijo na internetu, res. Spodbujajte jih, naj vas vprašajo, če niso prepričani.
Kam po pomoč ob težavah na internetu
Če naletite na težavo na spletu, je pomembno vedeti, kam se lahko obrnete za pomoč:
Policija – V primeru resnejših kaznivih dejanj, kot so grožnje, zlorabe ali spletno nadlegovanje, se obrnite na najbližjo policijsko postajo ali pokličite na 113.
Spletno oko – Slovenska točka za prijavo nezakonitih spletnih vsebin, kot so otroška pornografija ali sovražni govor. Prijave lahko oddate anonimno na spletni strani www.spletno-oko.si.
TOM telefon za otroke in mladostnike – Če otrok potrebuje nasvet ali pomoč, lahko brezplačno pokliče na številko 116 111 ali piše prek spletnega obrazca na www.e-tom.si.
Šolski svetovalci in psihologi – Če otrok čuti stisko, naj se obrne na šolsko svetovalno službo, kjer lahko dobi podporo in nasvet.
Uporabne spletne strani so tudi Safe.si, spletna stran SI-CERT in pa spletna stran Policije. Na vseh treh lahko najdete nasvete o varni rabi interneta, zaščiti osebnih podatkov in ukrepih v primeru težav. Informacije, ki jih ponujajo, so ključne za ozaveščanje otrok in staršev ter za učinkovito reševanje morebitnih težav v digitalnem svetu.
Zaključek
Zagotavljanje varnosti otrok na spletu je skupna naloga staršev, učiteljev in celotne družbe. Z medsebojno podporo in izobraževanjem lahko ustvarimo varno digitalno okolje, kjer bodo otroci raziskovali in se učili brez strahu pred spletnimi nevarnostmi. Pomembno je, da ostanemo pozorni, odprti za pogovor in pripravljeni ukrepati za zaščito njihove digitalne prihodnosti.
Avtorica prispevka: Lea Bogosavljević
O nas
Zavod Rhea se posveča izboljšanju dostopa do storitev in povečanju ozaveščenosti o digitalni pismenosti, zlasti pri ranljivih skupinah. S spodbujanjem digitalne pismenosti ljudem omogočamo boljšo uporabo digitalnih orodij in izboljšamo kakovost življenja. Prav tako se trudimo povečati dostopnost odprtokodne in pregledne programske opreme za trenutne in potencialne uporabnike. Več o nas in naših programih lahko izveste na https://www.rhea.si/.
VIRI:
Policija. (n. d.). Spletno nasilje in spolne zlorabe otrok – nasveti za starše. https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-na-internetu/spletno-nasilje-in-spolne-zlorabe-otrok-na-internetu/spletno-nasilje-in-spolne-zlorabe-otrok-nasveti-za-starse
Šterk, T. , Jerman Kuželički A., in Alenka Žavbi, A. ]. Projekt SAFE-SI, Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko, 2009. Kaj morate vedeti o internetu, pa si ne upate vprašati svojih otrok? Priročnik za starše. https://safe.si/sites/default/files/1249562823safe_brosura_elektronska_final_09_0.pdf
Safe.si. (n. d.). Raziskava SID 2024: Spletno vrstniško nasilje med najstniki. https://safe.si/raziskave-in-trendi/safesi-raziskava-sid-2024-spletno-vrstnisko-nasilje-med-najstniki
Spletna stran Tom – telefon za otroke in mladostnike. (n. d.). https://www.e-tom.si/
Spletna stran Spletno Oko. (n. d.). https://www.spletno-oko.si/
